Skrivnostni načrt Ilke Štuhec

Foto: Profimedia

Vse kaže, da bo na rezultatski ravni uspešnost zadnje sezone Ilke Štuhec opredelil predvsem 8. februar 2026.

“To imam še vedno v sebi. Če ne bi verjela, bi se že poslovila,” nam je na vprašanje o lahkotnosti, igrivosti in kar samoumevnosti, s katerimi je navduševala na vrhuncu kariere, oktobra odvrnila Ilka Štuhec. Že tedaj smo dobili občutek, da v zadnji sezoni v karieri ne vidi realne možnosti za obuditev tiste neustrašne smukačice, ki bi se na prav vsaki tekmi borila za vrh in tako povezala dominantno sezono.

Vtis je še okrepil pogovor z njenim novim trenerjem Denisom Šteharnikom, ki je pred potjo v St. Moritz pripovedoval o prilagojenem poletnem programu, postopnem stopnjevanju ostrine in potrpežljivosti ter med drugim pomenljivo priznal, da imajo smučarke, ki se borijo za globuse, drugačno strategijo.

Potrditev je prišla na prvih tekmah. Z 12. in 14. mestom na uvodnih smukih je Ilka Štuhec sicer dokazala, da zlahka ohranja stik s širšim vrhom, obenem pa so to rezultati, ki so njeno smučanje zaznamovali že v predhodnih dveh sezonah. Pregled dosežkov kaže, da se je v tem obdobju na skupno 16 smukih med najboljšo deseterico zavihtela sedemkrat, edine stopničke pa zabeležila v pomladnem finalnem nastopu leta 2024 v Saalbachu.

Tudi Ilkino smučanje ob koncu minulega tedna v St. Moritzu ni prineslo čudežnega zasuka. Izkušena Štajerka je bila bleda senca tekmovalke, ki je nekoč tekmicam mero vzela že v drsalnih delih ter nevtralizirala grbine, nato pa z agresivno držo izzivala linije ter ob odličnem nadzoru v zavojih izkoriščala sleherno priložnost za pospeševanje.

“Tekme so pokazale, kam Ilka trenutno spada,” je po prvem tekmovalnem koncu tedna dejal trener Šteharnik in ob pripovedovanju o veliki konkurenci priznal, da njegova varovanka še ni v položaju, ko bi se lahko spogledovala s stopničkami. Hkrati pa prav izpostavljanje potrpežljivosti kaže tudi na skrivni načrt in osrednji cilj prenovljenega štaba.

Dvakratna svetovna prvakinja je namreč s svojimi sodelavci prepričana, da lahko ob pravem spletu okoliščin in tekmovalnem navdihu še vedno poveže kakovostne smučarske segmente v konkurenčno celoto. Osrednja želja pa je kajpak, da bi se to zgodilo prav 8. februarja 2026, ko bo Cortina d’Ampezzo gostila ženski olimpijski smuk. “Da, seveda je to vrhunec sezone, h kateremu stremimo,” je prikimal Šteharnik.

“S tekmovanji in treningi bomo stopnjevali formo,” poudarja Ilkin trener. “Za boljše rezultate potrebujem več potrpežljivosti. Vztrajati moram pri začrtani poti,” dodaja edina slovenska smukačica, ki bo na delu tudi ta teden, ko bo Val d’Isere gostil smuk in superveleslalom. “Gre za prizorišče, ki mi je zelo ljubo,” pravi Ilka, ki se na takšen način tudi zavestno poslavlja od prizorišč, na katerih je v preteklosti dosegala vrhunske rezultate.